Skupinska analiza
Izhodišče je odnos in komunikacija
Skupinska analiza je uveljavljena oblika skupinske psihoterapije, ki temelji na dejstvu, da delo v skrbno sestavljeni skupini omogoči globoke in trajne spremembe osebnosti. Njeni teoretični temelji so socialna psihologija, teorija psihoanalize, razvojna psihologija ter dognanja o skupinski dinamiki in splošni teoriji sistemov.
Pri skupinski analizi so v središču dogajanja odnosi in komunikacija.
Primerna je za reševanje večine težav
Skupinska analiza je primerna za reševanje večine težav, ki jih obravnavamo v individualni psihoterapiji. To je ustrezna metoda za vse, ki se srečujejo s težavami pri vzpostavljanju stikov in uveljavljanju v medosebnih odnosih. Pomaga osebam, ki težje prepoznavajo ali upoštevajo občutke in čustva drugih, zaradi česar se srečujejo z nesporazumi in s konflikti. Še posebno primerna je za težave, povezane s socialno anksioznostjo.
Skupinska analiza je primerna tudi za vse, ki imajo težave s tekmovalnostjo ali druge težave pri skupinskem delu, težave s socialnimi veščinami in komunikacijo ali pa so bili v svoji družini zaradi različnih razlogov prikrajšani za izkušnjo kakovostnih medsebojnih odnosov.
Komunikacija med člani …
Za skupinsko analizo je značilno, da vodja skupine terapevtske potenciale posameznih članov skupine in skupine kot celote uporablja tako, da so v korist slehernega člana.
V središču dogajanja so odnosi in komunikacija, ki se ne razvijajo le med vsakim posameznim članom in vodjo, marveč med vsemi člani skupine. Skupinsko sporazumevanje vodi k boljšemu, bogatejšemu in svobodnejšemu delovanju slehernega posameznika.
Pri tej obliki dela posameznik s tem, kako vzpostavlja, gradi in se odziva v odnosih znotraj skupine, odkriva svoje značilnosti in posebnosti ter se v okviru te izkušnje spreminja in razvija.
… podpira razvojni proces vsakega posameznega člana …
Cilj skupinske analize je doseči terapevtsko spremembo v doživljanju in ravnanju klientov. Poleg omilitve simptomov je namen tovrstne terapije tudi spreminjanje strukture osebnosti ob pomoči razčlenjevanja nezavednih motivov in konfliktov ter novih, korektivnih izkušenj v medosebnih odnosih.
Po tej poti delo v skupini podpira posameznikov individualni razvojni proces, hkrati pa mu pomaga pri razvijanju bolj zdrave integracije v svojo mrežo odnosov z ljudmi, s čimer razvija socializacijo ter razumevanje sebe in drugih.
… in pomaga pri sprejemanju sebe
Skupina se v daljšem obdobju srečuje po enkrat na teden za uro in pol.
Skupino sestavlja od pet do deset ljudi, ki sedijo v krogu in prosto komunicirajo. Teme pogovorov niso določene. Skupino vodi terapevt, ki spodbuja medosebno komunikacijo in osebno razkrivanje ter s svojimi posegi pomaga pri prepoznavanju latentnih vsebin. Skupina potrebuje določen čas, da se v njej zgradita zaupanje in občutek varnosti.
Vsak človek se v življenju zapleta v vzorce odnosov, ki ga ne zadovoljujejo. Član skupine ima priložnost izvedeti, kako ga doživljajo drugi; to mu pomaga pri sprejemanju samega sebe in drugih, pa tudi pri spreminjanju škodljivih vzorcev.