Skupinska analiza je uveljavljena oblika skupinske psihoterapije, ki temelji na dejstvu, da delo v skrbno sestavljeni skupini omogoči globoke in trajne spremembe osebnosti. Njeni teoretični temelji so socialna psihologija, teorija psihoanalize, razvojna psihologija ter dognanja o skupinski dinamiki in splošni teoriji sistemov.
Pri skupinski analizi so v središču dogajanja odnosi in komunikacija.
Skupinska analiza je primerna za reševanje večine težav, ki jih obravnavamo v individualni psihoterapiji. To je ustrezna metoda za vse, ki se srečujejo s težavami pri vzpostavljanju stikov in uveljavljanju v medosebnih odnosih. Pomaga osebam, ki težje prepoznavajo ali upoštevajo občutke in čustva drugih, zaradi česar se srečujejo z nesporazumi in s konflikti. Še posebno primerna je za težave, povezane s socialno anksioznostjo.
Skupinska analiza je primerna tudi za vse, ki imajo težave s tekmovalnostjo ali druge težave pri skupinskem delu, težave s socialnimi veščinami in komunikacijo ali pa so bili v svoji družini zaradi različnih razlogov prikrajšani za izkušnjo kakovostnih medsebojnih odnosov.
Za skupinsko analizo je značilno, da vodja skupine terapevtske potenciale posameznih članov skupine in skupine kot celote uporablja tako, da so v korist slehernega člana.
V središču dogajanja so odnosi in komunikacija, ki se ne razvijajo le med vsakim posameznim članom in vodjo, marveč med vsemi člani skupine. Skupinsko sporazumevanje vodi k boljšemu, bogatejšemu in svobodnejšemu delovanju slehernega posameznika.
Pri tej obliki dela posameznik s tem, kako vzpostavlja, gradi in se odziva v odnosih znotraj skupine, odkriva svoje značilnosti in posebnosti ter se v okviru te izkušnje spreminja in razvija.
Cilj skupinske analize je doseči terapevtsko spremembo v doživljanju in ravnanju klientov. Poleg omilitve simptomov je namen tovrstne terapije tudi spreminjanje strukture osebnosti ob pomoči razčlenjevanja nezavednih motivov in konfliktov ter novih, korektivnih izkušenj v medosebnih odnosih.
Po tej poti delo v skupini podpira posameznikov individualni razvojni proces, hkrati pa mu pomaga pri razvijanju bolj zdrave integracije v svojo mrežo odnosov z ljudmi, s čimer razvija socializacijo ter razumevanje sebe in drugih.
Skupina se v daljšem obdobju srečuje po enkrat na teden za uro in pol.
Skupino sestavlja od pet do deset ljudi, ki sedijo v krogu in prosto komunicirajo. Teme pogovorov niso določene. Skupino vodi terapevt, ki spodbuja medosebno komunikacijo in osebno razkrivanje ter s svojimi posegi pomaga pri prepoznavanju latentnih vsebin. Skupina potrebuje določen čas, da se v njej zgradita zaupanje in občutek varnosti.
Vsak človek se v življenju zapleta v vzorce odnosov, ki ga ne zadovoljujejo. Član skupine ima priložnost izvedeti, kako ga doživljajo drugi; to mu pomaga pri sprejemanju samega sebe in drugih, pa tudi pri spreminjanju škodljivih vzorcev.