Če se bližnji spopada z duševnimi težavami, je želja, da bi mu pomagali omiliti stisko in trpljenje, povsem normalna. Toda čeprav nam je mar za njegovo dobro počutje in verjamemo, da vemo, kaj je zanj najbolje, se moramo zavedati, da imajo odrasli pravico do odločanja o svojem zdravljenju, tudi do tega, da ga zavrnejo. Pomembno je, da razumejo svojo zdravstveno situacijo ter potencialna tveganja in izgubo koristi, ki jih utegne prinesti zavrnitev.
Poskusili bomo, korak po koraku, osvetliti, kateri so vzroki za zavračanje zdravljenja in kako se lahko bližnji soočijo z njimi in jih pomagajo človeku, si se sooča z duševno motno, prepoznati in razumeti, da bi poiskali pot za njihovo preseganje.
Smernice, ki odprejo možnosti za pogajanja, namenjena usmerjanju človeka k temu, da si poišče strokovno pomoč, so natanko to – zgolj smernice. To nikakor niso navodila, ki bi jim bilo treba slepo slediti. Še več, nepremišljeno samodejno nagovarjanje, četudi z najboljšimi nameni, lahko v trpečem sočloveku sproži še več odpora, sploh če se postavimo v držo »duševno zdravega, ki že ve, kaj je dobro za trpečega«. Gram pristnega človeškega stika odtehta na tone modrovanja in »znanja« o motnjah.
Treba se je zavedati, da je varen komunikacijski most tak, ki obema oziroma vsem vpletenim omogoči pristno ranljivost, v odnosu pa enakovredno držo. Če tega mostu ni, ni nikakršne zdrave možnosti za sodelovanje in usmerjanje k zdravljenju. To seveda nikakor ne pomeni, da je treba pristajati na vse ter »sprejemati« morebitne uničujoče izbruhe in pohabljajoča obnašanja človeka v stiski. O smernicah je treba premišljevati, izbrati ustrezen trenutek in prostor ter odločno graditi stabilen komunikacijski kanal. Ta bo omogočil pristno in spoštljivo vzajemno komunikacijo, ki bo opogumljala k sprejemanju odločitev in ukrepanju.
Če človek s težavami v duševnem zdravju kategorično zavrača pomoč, vendar njegovo življenje ni ogroženo, je takšno zavračanje smiselno sprejeti. Vsak odrasli človek ima namreč pravico, da sam odloča o svojem zdravljenju. Če ga nehamo prepričevati ali siliti, naj si poišče pomoč, mu s tem morda odpremo prostor, da sam, brez zunanjih pritiskov, razmisli o svoji odločitvi. Če svojih težav ali vzroka zanje ne prepoznava ali pa še ni pripravljen na ukrepanje, imata prepričevanje in pritiskanje navadno prav nasproten učinek od želenega – še večji odpor do potrebnih sprememb.
Pomembno je, da se obenem prenehamo ukvarjati s samimi simptomi (npr. osebi z anoreksijo ne prigovarjamo in ne nadziramo njenega prehranjevanja …). S tem simptomom bolezni odvzamemo moč, osebi pa prepustimo, da se z njimi in z njihovimi posledicami spoprime sama. Posledično se utegnejo stanje še nekaj časa poslabševati, vendar je to, da simptomi ali posledice pripeljejo do krizne situacije, včasih edina pot, da prizadeta oseba sprejme odločitev za zdravljenje.
pomembno, vendar ni nujno
takoj
zdravnik, reševalna služba (poskus samomora), nujna psihiatrična pomoč (grožnja s samomorom), policija (ogrožanje drugih)
nujno
v primernem trenutku
psihoterapevt, po potrebi psihiater ali zdravnik
Kako bomo komunicirali, da bomo osebo usmerili k iskanju strokovne pomoči, je odvisno od njene stopnje pripravljenosti za samospreminjanje.
Neprepoznavanje težave
Nezavedanje pomena težav
Osvetlitev problema in postavljanje meja
Zanikanje
Diagnosticiranje
Patologiziranje
Čustveni pritiski
Popravljanje
Izsiljevanje
Zavračanje
Mazohistična drža
Soočanje s problemom
Pripoznavanje trpljenja
Razločevanje stisk in motenj
Postavljanje meja
Razumevanje
Sprejemanje in potrpežljivost
Postavljanje izbir
Skrb zase
Neprepoznavanje težave
Nezavedanje pomena težav
Neprepoznavanje vzroka težav
Strah pred stigmo, diskriminacijo ali zavračanjem
Manjvrednost in sram
Nizka samopodoba
Obup
Nesprejemljivi občutki
Aktivno poslušanje
Empatija
Ignoriranje
Minimaliziranje, katastrofiziranje
Strah, panika
Ustrahovanje
Stigmatiziranje
Nasvetovanje
Odzivanje
Realen pogled
Umirjeno odzivanje
Občutek varnosti
Sprejemanje
Usmerjanje na strokovno pomoč
Nezaupanje v zdravljenje
Strah pred stranskimi učinki
Aktivno poslušanje
Empatija
Soglasje
Prepričevanje
Pritiskanje
Prepiranje in kaznovanje
Organiziranje pomoči
Dogovarjanje
Potrpežljivost
Sprejemanje in podpora
Podpora, da si poišče pomoč
Odpor do zahtev zdravljenja
Nepoznavanje možnosti
Finančna stiska
Aktivno poslušanje
Empatija
Soglasje
Sodelovanje
Zasliševanje, nadzorovanje
Določanje tempa
Zavračanje spreminjanja
Spoštovanje meja
Spoštovanje tempa
Pripravljenost na lastne spremembe
Svojci največkrat poiščejo pomoč pri stanjih in motnjah, ki povzročijo, da se zbojijo za življenje bližnjega ali pa so sami soočeni z grožnjami in/ali napadi:
- v manični fazi se ne zavedajo bolezni
- agresivne izbruhe pripisujejo zunanjim provokacijam
- v depresivni fazi enako kot pri depresiji
- aktivno poslušate in izražate empatijo
- izrazite skrb
- usmerjate v iskanje pomoči
- zaščitite se pred posledicami tveganega/agresivnega vedenja
- pri grožnji ali poskusu samomora
- pri ogrožajočem tveganem vedenju
- pri agresivnem izbruhu, ki ogroža življenje ali zdravje
- apatija, brezup
- nezavedne zamere
- strah pred izgubo
- strah pred zavračanjem
- strah pred stigmo
- sram
- aktivno poslušate in izražate empatijo
- dosledno in vztrajno podpirate aktiviranje
- izrazite skrb
- usmerjate v iskanje pomoči
- pri grožnji ali poskusu samomora
- sram
- strah pred stigmatizacijo
- strah in sram pred hospitalizacijo in zdravili
- izguba zasebnosti
- strah pred soočenjem s čustvi
- nemudoma pokličete pomoč, do njenega prihoda pa osebe ne pustite same
- pri izražanju brezupa
- pri izgubi smisla
- pri občutku brezizhodnosti
- če oseba meni, da bi bilo bolje izginiti ali umreti
- pri pripravah na samomor
- hude notranje stiske
- idealizacija motnje
- racionalizacija motnje
- dismorfija
- zavračanje kot obramba pred vdiranjem
-(ne)zavedno nezaupanje
- sram
- opustite ukvarjanja s hrano in telesno težo
- namesto nadzora gradite odnos
- spodbujate k iskanju pomoči
- podpirate lastno motivacijo
- ste zgled skrbi zase
- vlivate upanje in zaupanje
- družinska terapija
- hospitalizacija je nujna pri manj kot 70 odstotkih idealne telesne teže ali ITM < 15
- neprepoznavanje motnje
- huda notranja ranljivost
- izkrivljenost predstav
- zamenjevanje predstav za resničnost
- za svoje težave krivijo druge
- z zavračanjem branijo svoje šibke in toge meje
- strah pred stigmatizacijo
- postavite jasne meje rušilnemu vedenju
- aktivno poslušate in sprejemate
- usmerjate v iskanje pomoči
- vlivate upanje in zaupanje
- ne nadzirate in ne rešujte težav
- poiščite si podporo, po potrebi tudi strokovno pomoč
- pri namernem samopoškodovanju
- pri zelo agresivnem /ogrožajočem vedenju
- pri izražanju misli o samomoru ali umoru nekoga drugega
- pri dezorientiranosti
- pri blodnjah, halucinacijah
- pri zmedenosti
- pri močni prizadetosti zaradi uporabe drog in/ali alkohola
- pretrgan stik z resničnostjo (halucinacije, blodnje)
- paranoidnost
- samomorilna ogroženost
- odzivate se umirjeno in razumevajoče
- ne dokazujete zmotne percepcije
- pokličete strokovno pomoč
- pri izgubi stika z resničnostjo
- pri grožnji ali poskusu samomora