Napotitev - Osnovne informacije

Če se bližnji spopada z duševnimi težavami, je želja, da bi mu pomagali omiliti stisko in trpljenje, povsem normalna. Toda čeprav nam je mar za njegovo dobro počutje in verjamemo, da vemo, kaj je zanj najbolje, se moramo zavedati, da imajo odrasli pravico do odločanja o svojem zdravljenju, tudi do tega, da ga zavrnejo. Pomembno je, da razumejo svojo zdravstveno situacijo ter potencialna tveganja in izgubo koristi, ki jih utegne prinesti zavrnitev.

Poskusili bomo, korak po koraku, osvetliti, kateri so vzroki za zavračanje zdravljenja in kako se lahko bližnji soočijo z njimi in jih pomagajo človeku, si se sooča z duševno motno, prepoznati in razumeti, da bi poiskali pot za njihovo preseganje. 

 

Namesto navodil – smernice

 

Smernice, ki odprejo možnosti za pogajanja, namenjena usmerjanju človeka k temu, da si poišče strokovno pomoč, so natanko to – zgolj smernice. To nikakor niso navodila, ki bi jim bilo treba slepo slediti. Še več, nepremišljeno samodejno nagovarjanje, četudi z najboljšimi nameni, lahko v trpečem sočloveku sproži še več odpora, sploh če se postavimo v držo »duševno zdravega, ki že ve, kaj je dobro za trpečega«. Gram pristnega človeškega stika odtehta na tone modrovanja in »znanja« o motnjah.

Treba se je zavedati, da je varen komunikacijski most tak, ki obema oziroma vsem vpletenim omogoči pristno ranljivost, v odnosu pa enakovredno držo. Če tega mostu ni, ni nikakršne zdrave možnosti za sodelovanje in usmerjanje k zdravljenju. To seveda nikakor ne pomeni, da je treba pristajati na vse ter »sprejemati« morebitne uničujoče izbruhe in pohabljajoča obnašanja človeka v stiski. O smernicah je treba premišljevati, izbrati ustrezen trenutek in prostor ter odločno graditi stabilen komunikacijski kanal. Ta bo omogočil pristno in spoštljivo vzajemno komunikacijo, ki bo opogumljala k sprejemanju odločitev in ukrepanju.

Kategorično zavračanje pomoči

 

Če človek s težavami v duševnem zdravju kategorično zavrača pomoč, vendar njegovo življenje ni ogroženo, je takšno zavračanje smiselno sprejeti. Vsak odrasli človek ima namreč pravico, da sam odloča o svojem zdravljenju. Če ga nehamo prepričevati ali siliti, naj si poišče pomoč, mu s tem morda odpremo prostor, da sam, brez zunanjih pritiskov, razmisli o svoji odločitvi. Če svojih težav ali vzroka zanje ne prepoznava ali pa še ni pripravljen na ukrepanje, imata prepričevanje in pritiskanje navadno prav nasproten učinek od želenega – še večji odpor do potrebnih sprememb.

Pomembno je, da se obenem prenehamo ukvarjati s samimi simptomi (npr. osebi z anoreksijo ne prigovarjamo in ne nadziramo njenega prehranjevanja …). S tem simptomom bolezni odvzamemo moč, osebi pa prepustimo, da se z njimi in z njihovimi posledicami spoprime sama. Posledično se utegnejo stanje še nekaj časa poslabševati, vendar je to, da simptomi ali posledice pripeljejo do krizne situacije, včasih edina pot, da prizadeta oseba sprejme odločitev za zdravljenje.

1.   Kdaj se odzvati

 

 

 

Soglasje osebe

Kdaj se odzvati

Kam napotiti

Kadar JE ogroženo življenje


pomembno, vendar ni nujno


takoj


zdravnik, reševalna služba (poskus samomora), nujna psihiatrična pomoč (grožnja s samomorom), policija (ogrožanje drugih)

Kadar NI ogroženo življenje


nujno


v primernem trenutku


psihoterapevt, po potrebi psihiater ali zdravnik

 

2.   Kako usmeriti bližnjega po pomoč v duševni stiski

Kako bomo komunicirali, da bomo osebo usmerili k iskanju strokovne pomoči, je odvisno od njene stopnje pripravljenosti za samospreminjanje.

 

Stopnje samospreminjanja

Nezavedanje problema



Vzroki za zavračanje


Neprepoznavanje težave
Nezavedanje  pomena težav



Koraki komunikacije


Osvetlitev problema in postavljanje meja



Neustrezno ravnanje


Zanikanje
Diagnosticiranje
Patologiziranje
Čustveni pritiski
Popravljanje
Izsiljevanje
Zavračanje
Mazohistična drža



Ustrezno ravnanje


Soočanje s problemom
Pripoznavanje trpljenja
Razločevanje stisk in motenj
Postavljanje meja
Razumevanje
Sprejemanje in potrpežljivost
Postavljanje  izbir
Skrb zase

Zavedanje problema


Vzroki za zavračanje


Neprepoznavanje težave
Nezavedanje  pomena težav 
Neprepoznavanje vzroka težav
Strah pred stigmo, diskriminacijo ali zavračanjem
Manjvrednost in sram
Nizka samopodoba
Obup
Nesprejemljivi občutki


Koraki komunikacije


Aktivno poslušanje
Empatija


Neustrezno ravnanje


Ignoriranje 
Minimaliziranje, katastrofiziranje
Strah, panika 
Ustrahovanje
Stigmatiziranje
Nasvetovanje


Ustrezno ravnanje


Odzivanje
Realen pogled 

Umirjeno odzivanje
Občutek varnosti
Sprejemanje
Usmerjanje na strokovno pomoč

 

Sprejemanje odločitve

 
Vzroki za zavračanje


Nezaupanje v zdravljenje
Strah pred stranskimi učinki


Koraki komunikacije


Aktivno poslušanje
Empatija
Soglasje

 
Neustrezno ravnanje


Prepričevanje
Pritiskanje
Prepiranje in kaznovanje
Organiziranje pomoči


Ustrezno ravnanje


Dogovarjanje
Potrpežljivost
Sprejemanje in podpora

Podpora, da si poišče pomoč

 

Ukrepanje


Vzroki za zavračanje


Odpor do zahtev zdravljenja
Nepoznavanje možnosti
Finančna stiska


Koraki komunikacije


Aktivno poslušanje
Empatija
Soglasje
Sodelovanje

 
Neustrezno ravnanje


Zasliševanje, nadzorovanje
Določanje tempa
Zavračanje spreminjanja


Ustrezno ravnanje


Spoštovanje meja

Spoštovanje tempa
Pripravljenost na lastne spremembe

 

 

3.   Stanja in motnje, ki so najpogostejši vzrok za zavračanje pomoči

Svojci največkrat poiščejo pomoč pri stanjih in motnjah, ki povzročijo, da se zbojijo za življenje bližnjega ali pa so sami soočeni z grožnjami in/ali napadi:

Bipolarna motnja

Vzroki za zavračanje

- v manični fazi se ne zavedajo bolezni
- agresivne izbruhe pripisujejo zunanjim provokacijam
- v depresivni fazi enako kot pri depresiji

Kaj lahko storite?

- aktivno poslušate in izražate empatijo
- izrazite skrb
- usmerjate v iskanje pomoči
- zaščitite se pred posledicami tveganega/agresivnega vedenja

Kdaj ukrepati brez soglasja

- pri grožnji ali poskusu samomora
- pri ogrožajočem tveganem vedenju
- pri agresivnem izbruhu, ki ogroža življenje ali zdravje

Depresija

Vzroki za zavračanje

- apatija, brezup
- nezavedne zamere
- strah pred izgubo
- strah pred zavračanjem
- strah pred stigmo
- sram

Kaj lahko storite?

- aktivno poslušate in izražate empatijo
- dosledno in vztrajno podpirate aktiviranje
- izrazite skrb
- usmerjate v iskanje pomoči

Kdaj ukrepati brez soglasja

- pri grožnji ali poskusu samomora

Grožnja s samomorom

Vzroki za zavračanje

- sram
- strah pred stigmatizacijo
- strah in sram pred hospitalizacijo in zdravili
- izguba zasebnosti
- strah pred soočenjem s čustvi

Kaj lahko storite?

- nemudoma pokličete pomoč, do njenega prihoda pa osebe ne pustite same

Kdaj ukrepati brez soglasja

- pri izražanju brezupa 
- pri izgubi smisla
- pri občutku brezizhodnosti 
- če oseba meni, da bi bilo bolje izginiti ali umreti
- pri pripravah na samomor

Motnje hranjenja

Vzroki za zavračanje

- hude notranje stiske
- idealizacija motnje
- racionalizacija motnje
- dismorfija
- zavračanje kot obramba pred vdiranjem
-(ne)zavedno nezaupanje
- sram

Kaj lahko storite?

- opustite ukvarjanja s hrano in telesno težo
- namesto nadzora gradite odnos
- spodbujate k iskanju pomoči
- podpirate lastno motivacijo
- ste zgled skrbi zase
- vlivate upanje in zaupanje
- družinska terapija

Kdaj ukrepati brez soglasja

- hospitalizacija je nujna pri manj kot 70 odstotkih idealne telesne teže ali ITM < 15

Osebnostne motnje

Vzroki za zavračanje

- neprepoznavanje motnje
- huda notranja ranljivost
- izkrivljenost predstav
- zamenjevanje predstav za resničnost
- za svoje težave krivijo druge
- z zavračanjem branijo svoje šibke in toge meje
- strah pred stigmatizacijo

Kaj lahko storite?

- postavite jasne meje rušilnemu vedenju
- aktivno poslušate in sprejemate
- usmerjate v iskanje pomoči
- vlivate upanje in zaupanje
- ne nadzirate in ne rešujte težav
- poiščite si podporo, po potrebi tudi strokovno pomoč

Kdaj ukrepati brez soglasja

- pri namernem samopoškodovanju
- pri zelo agresivnem /ogrožajočem vedenju
- pri izražanju misli o samomoru ali umoru nekoga drugega
- pri dezorientiranosti
- pri blodnjah, halucinacijah
- pri zmedenosti
- pri močni prizadetosti zaradi uporabe drog in/ali alkohola

Psihoza

Vzroki za zavračanje

- pretrgan stik z resničnostjo (halucinacije, blodnje)
- paranoidnost
- samomorilna ogroženost

Kaj lahko storite?

- odzivate se umirjeno in razumevajoče
- ne dokazujete zmotne percepcije
- pokličete strokovno pomoč

Kdaj ukrepati brez soglasja

- pri izgubi stika z resničnostjo
- pri grožnji ali poskusu samomora