Kaj ni psihoterapija?

Od pacientov, zdravnikov in drugih strokovnjakov s področja duševnega zdravja je neredko slišati komentarje, češ da je pogovor z njimi že psihoterapija – ali pa, prav nasprotno, da pogovor ne more biti zdravljenje.

Pogovor ni psihoterapija, lahko pa ima nekatere (omejene) psihoterapevtske lastnosti

Psihoterapija je znanstveno utemeljena in dokazano učinkovita oblika zdravljenja. To razvidno kaže dolga vrsta raziskav, s katerimi so ob pomoči različnih ocenjevalnih metod dokazali spremembe, ki jih pacienti z večino duševnih motenj dosežejo pri tovrstnem zdravljenju. Sodobna tehnologija, ki ponuja neposrednejši vpogled v strukturo in delovanje možganov, je dokazala, da med (dolgotrajnimi) psihoterapevtskimi procesi pride celo do sprememb možganske strukture.

Na prvi pogled se zdi, da je tisto, kar zdravi, pogovor, vendar pa je pogovor le del tega, kar se dogaja med terapevtom in klientom. Spremembe prinaša celoten odnos; terapevt ga skrbno načrtuje in usmerja tako, da lahko klient iz njega črpa izkušnje, ki mu pomagajo spreminjati nefunkcionalne in škodljive vzorce ter osebnostno rasti. Razlika je v tem, da terapevt klienta po tistem, ko se med pripovedovanjem o težavah njegova čustvena stiska nekoliko ublaži, s svojimi posegi usmeri tako, da si prisluhne in povedano tudi začne analizirati. Cilj tega je, da se klient zasliši in razume, v naslednjem koraku pa začne raziskovati vzroke za svoje stiske ter iskati načine, kako jih spremeniti ali odpraviti. Pri tem mu psihoterapevt pomaga, da težave uzre in jih razume v novi luči in z več zornih kotov, kar velja tako za njihove morebitne vzroke kot tudi posledice.

Spodaj prikazana razlika med psihoterapijo in laičnim pristopom je predstavljena kot primer, kako se psihoterapevtsko zdravljenje globinskih vzrokov razlikuje od drugih pristopov. Kot druge pristope razumemo vse dobronamerne posege, naj gre za družinske ali prijateljske pogovore, svetovalni pogovor, pogovor med zdravnikom in pacientom ...

Potreba, da bi spregovorili o svojem doživljanju, je resnična potreba velike večine ljudi, četudi jo nekateri zanikajo. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo neposreden stik, v katerem lahko razkrijemo vsebine svojega notranjega doživljanja. Ko se človek nekomu zaupa, mu namreč odleže.

V čem se psihoterapija razlikuje od pogovora s prijatelji ali sorodniki?

Kadar imate težave, je podpora družine in prijateljev, ki jim lahko zaupate, nadvse pomembna. Toda psihoterapevt ponudi veliko več kot samo pogovor. Psihoterapevti se dolga leta specializirano izobražujejo, usposabljajo in si pridobivajo izkušnje, zaradi katerih so strokovnjaki za razumevanje in obravnavo kompleksnih problemov.

Tehnike, ki jih psihoterapevt uporablja med psihoterapijo, so se oblikovale na osnovi desetletij raziskav in so več kot »samo govorjenje in poslušanje«. Ob njihovi pomoči lahko psihoterapevt objektivno prepozna vzorce v vašem vedenju, čustvovanju, doživljanju in razmišljanju – v večji meri kot ljudje, ki so vam najbližji, saj ti nanje morda niso več pozorni ali pa jih sploh nikoli niso opazili in prepoznali. Psihoterapevt lahko ponudi pripombe in opažanja, podobna tistim v vaših obstoječih razmerjih, vendar zna pri tem izbrati najustreznejši način in tudi trenutek, ko ste jih pripravljeni slišati, razumeti in sprejeti. Zaradi zaupanja v terapevtovo nevtralnost, pa tudi zato, ker je njegova pozornost usmerjena in namenjena izključno vam, vam lahko s svojimi pripombami, vprašanji in razmišljanji pomaga učinkoviteje kot še tako dobronameren prijatelj.

Ne gre pozabiti niti na to, da ste v psihoterapevtskem odnosu v ospredju izključno vi in vaše težave, medtem ko sta čas in pozornost v pogovorih z bližnjimi največkrat izmenično namenjena obema udeleženima. Poleg tega vam ni treba skrbeti, kaj ob vaših razmišljanjih čuti in doživlja terapevt, saj ni del vašega življenja, medtem ko v bližnjih odnosih naši občutki in razmišljanja močno vplivajo na človeka, s katerim smo povezani.

In končno, s svojim psihoterapevtom ste lahko popolnoma odkriti, brez skrbi, da bo nekdo drug izvedel, kaj ste mu razkrili. Terapevtski odnos temelji na zaupnosti. (Obstaja nekaj izjem, ko je psihoterapevt dolžan obvestiti druge (če denimo grozite, da boste poškodovali sebe ali nekoga drugega – toda to je nekaj, kar vam bo terapevt vnaprej pojasnil). V resnici ljudje svojemu terapevtu pogosto zaupajo stvari, ki jih niso delili še z nikomer drugim.

Če vaše težave vztrajajo in ne pride do pomembnejšega izboljšanja, je morda nastopil čas, da poiščete pomoč usposobljenega psihoterapevta. Raziskave kažejo, da je psihoterapija učinkovita in koristna – sodi celo med najučinkovitejše metode zdravljenja.