Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost. Ljudje s to motnjo jo največkrat opisujejo z izrazi: zaskrbljenost, napetost, nenehen strah, živčnost in podobno.
Biopsihološka osnova anksioznosti
Generalizirana anksioznost je motnja, pri kateri je prisotna stalna tesnobnost, zaskrbljenost in napetost.
Značilni simptomi panične motnje so nenadni, hudi napadi strahu.
Napadi tesnobe ali drugi simptomi zaradi strahu pred ločitvijo pomembnih oseb, doma ali okoliščin, ki dajejo občutek varnosti.
Pri specifičnih fobijah bojazen sprožijo dobro definirani objekti, situacije in dejavnosti, ki v splošnem niso nevarni.
Ljudje s socialno fobijo pri stikih z ljudmi občutijo močan strah.
Tudi agorafobija sodi v skupino anksioznih motenj z znanim sprožilcem fobičnega strahu.
Posttravmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izredno hudega dogodka (travma).