Poudarjamo
• Pacient ima pravico vprašati vse, kar zadeva metodo terapije, trajanje terapije (v primeru, da ga je mogoče določiti), terapevtovo usposobljenost in ceno terapije.
• Pacient lahko poišče drugo mnenje pri terapevtu po lastni izbiri.
• V profesionalnem odnosu med terapevtom in pacientom je spolna intimnost neprimerna in pomeni kršitev poklicnega etičnega kodeksa.
• Vsebine pogovorov na obravnavah so zaupne narave – terapevt jih ne sme posredovati naprej brez pacientovega izrecnega dovoljenja.
• Kadar se je treba v zvezi s potekom terapije posvetovati z drugimi strokovno usposobljenimi osebami (supervizor, zdravnik …), si mora terapevt zagotoviti pacientovo dokumentirano soglasje.
• Pacient lahko kadar koli prekine s terapijo.
Psihoterapevta obvezuje tudi poklicni etični kodeks.
• Psihoterapevt izjemoma sme ali mora posredovati podatke iz obravnav tudi brez pacientovega privoljenja: kadar ta fizično ogroža sebe ali druge, v primeru fizične ali spolne zlorabe otrok, starejših oseb ali oseb s posebnimi potrebami ter v primeru kazenskega pregona.
• V pacientovem interesu je, da ni sočasno vključen v več kot en psihoterapevtski proces iste oblike (po en individualni, skupinski ali partnerski), zato se je dolžan odločiti in izbrati samo enega od njih. Ni pa kontraindicirano, da bi bil sočasno vključen v procese različnih oblik (individualni in skupinski ter partnerski oziroma družinski), vendar morajo biti o tem obveščeni vsi terapevti.
• V pacientovem interesu je, da o vključitvi v psihoterapijo obvesti druge strokovnjake (osebni zdravnik, psihiater …), kadar so ti vključeni v proces zdravljenja njegovih duševnih težav.