Razvojno analitična psihoterapija

 
 
Cilj razvojno analitične psihoterapije je doseči osebnostne spremembe skozi proces zorenja.
 
Cilj razvojno analitične psihoterapije je skozi osebnostno rast doseči take spremembe v osebnosti, zaradi katerih se trajno omilijo simptomi, težave in stiske.

Razvojna se imenuje zato, ker podpira oblikovanje oziroma strukturiranje osebnosti od rojstva skozi razvojni proces, ki ima specifične značilnosti in zakonitosti skozi celotno človekovo življenjsko obdobje in se ne zaključi z odraslostjo. Psihoanalitična razvojna psihologija povezuje koncepte klasične psihoanalize z odkritji, ki so znana pod imenom ego in self psihologija, s teorijo objektnih odnosov ter s spoznanji relacijske in razvojne psihologije.
Izhodišče

Freud je menil, da so simptomi psihičnih motenj (depresija, anksioznost, psihosomatske težave ...) posledica potlačenih travm ali čustvenih konfliktov, od koder izhajajo nezavedni motivi.

V praksi takih čistih primerov domala ni; terapevti se vsakodnevno srečujemo z veliko širšim spektrom motenj, za katere novejše smeri dajejo ustrezno pojasnilo.

Podobni simptomi namreč zelo pogosto izvirajo iz nedokončanega procesa čustvenega osamosvajanja. Ta je posledica takšnih (objektnih) odnosov med otroci in starši (pomembni odrasli) v najzgodnejšem otroštvu, ki niso ponujali dovolj ustreznih razvojnih vzpodbud za izpeljavo tega procesa. Ker se niso oblikovali dovolj zreli in učinkoviti prilagoditveni oziroma obrambni mehanizmi, človek (vsaj v nekaterih vidikih) deluje na manj zreli osebnostni oziroma čustveni ravni.
   
   

Posameznik tako odraste brez potrebnih orodij za spoprijemanje z zahtevami in izzivi odraslega življenja, zaradi česar se pogosto znajde v čustvenih stiskah in/ali konfliktih z okoljem. Oboje se odraža v obliki raznovrstnih psihičnih ter telesnih simptomov in motenj (tesnoba, depresivnost, praznina, izbruhi ...).

Odnosi s pomembnimi osebami v otroštvu (objektni odnosi) vplivajo tudi na oblikovanje samopodobe in samovrednotenja, obenem pa delujejo kot matrica, po kateri vzpostavljamo medosebne odnose v odraslem življenju.
Posledično človek nezavedno v celoti poustvarja oblike (objektnega) odnosa – namesto zrele, varne čustvene navezanosti in vzajemnosti vedno znova gradi manj zrelo, simbiotično, v kateri prevladuje čustvena odvisnost.
Razvojno analitična psihoterapija

Brezpogojna ljubezen


Vsak otrok za zdrav osebnostni razvoj potrebuje brezpogojno ljubezen staršev, ki zagotavlja ustrezne razvojne (čustvene) spodbude, med katere sodijo tudi primerne meje in zahteve.

Kadar je odnos med starši in otroci usmerjen predvsem na potrebe staršev in ne na razvojne potrebe otrok, ne more ponujati ustreznih čustvenih izkušenj.

Otrok, ki je med odraščanjem doživljal ponavljajoče se neustrezne čustvene izkušnje s pomembnimi osebami (starši), enako ravnanje, kot ga je vajen od bližnjih, pričakuje tudi od drugih oseb.

Zato se pogosto vnaprej odziva v skladu s temi svojimi pričakovanji, ki pa so večkrat v nasprotju z realno situacijo oz. z objektivnim odzivom te druge osebe.

Tako s svojimi odzivi tudi sami prispevamo k oblikovanju konfliktnih odnosov z okoljem, sočasno pa pričakujemo, da bomo dobili vse, kar smo pogrešali.

Pričakovanja in razočaranja

Odrasli odnosi ne morejo nadomestiti in zapolniti primanjkljaja iz zgodnjega odnosa s starši. Zato je človek vedno znova razočaran, prizadet in tudi jezen, slabo izkušnjo iz otroštva pa le še utrjuje in poglablja. Vedno znova se počuti zavrnjen.

Tak posameznik nenehno idealizira in upa, da bo prav tokrat novi človek (prijatelj, partner, nadrejeni ...) ali nove okoliščine prinesle rešitev težav ter odpravo občutka samote, praznine, obupa, nemoči. Pogosto potegne črto, začenja znova in se naposled znajde na istem mestu. Kadar je zapuščen, zavrnjen ali pa iz strahu pred zavrnitvijo zapušča/se umika, ga preplavlja tesnoba, počuti se, kot da izgublja samega sebe.

Vse te boleče občutke izraža na več načinov. Najprej z oklepanjem ljudi in s tesnobo, ki nastopi, ko se vezi začnejo trgati. Pozneje
se na  razočaranje odziva z zavračanjem, uporom, impulzivnim izražanjem jeze ali s prizadetim odmikom od ljudi.

Kadar bolečine, tesnobe in jeze ne zmore izraziti navzven, jih naposled izraža tudi prek simptomov, kot so anksioznost, samouničevalno vedenje, depresivnost in psihosomatske težave.

Odrasli odnosi ne morejo nadomestiti tega, za kar je bil človek prikrajšan v otroštvu. Tudi odganjanje tovrstnih misli in občutkov ne prinese dolgotrajnega olajšanja, ampak se le kopičijo in na koncu pripeljejo do enakih ali drugačnih simptomov, ki so odraz teh (zavednih ali nezavednih) občutkov. Pomaga pa korektiven odnos s psihoterapevtom.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
Cilji
 
V nasprotju s psihoanalizo je pri razvojno analitični psihoterapiji cilj pogosto zastavljen širše. Gre za nadaljevanje razvoja po vseh razvojnih linijah pacientove osebnosti, v katerih je psihoterapevt v diagnostični fazi ugotovil zastoj in meni, da je za pacientovo delovanje in življenje to nujno in da je tam razvoj možno nadaljevati. 

Razvojno analitična psihoterapija spodbuja osebnostno rast ter utrjuje pozitivno samopodobo in samospoštovanje. Manj zrele prilagoditvene dejavnike, ki posameznika ovirajo, spreminja tako, da lahko v celoti izkoristi vse svoje potenciale ter učinkovito in zadovoljno funkcionira.
Metoda dela

Prve tri do štiri seans obsegajo poglobljen diagnostični postopek, v okviru katerega poskušamo razumeti simptomatiko, prepoznati situacije, ki sprožajo simptome, spoznati pacientovo osebno zgodovino ter razumeti oblikovanje pomembnih odnosov, doživljanje samega sebe in motivacije.

Prvo obdobje terapije je namenjeno vzpostavitvi terapevtskega odnosa in formulaciji problema. V tem obdobju skupaj s pacientom odpiramo pomembno problematiko. Pri tem pojasnjujemo čustva, odkrivamo problematične odnose s pomembnimi osebami, prepoznavamo in analiziramo neustrezne vzorce odzivanja, obdelujemo notranje prisile, pri čemer vedno izhajamo iz pacientovih virov in jih krepimo. Od tega, ali terapevtu in pacientu uspe oblikovati zaupljiv in konstruktiven odnos (terapevtska delovna aliansa), je v veliki meri odvisen tudi uspeh zdravljenja.

Glavni del terapije je usmerjen na spodbujanje in usmerjanje procesa osebnostnega zorenja. Če se je zaradi pomanjkanja ustreznih razvojnih vzpodbud (spodbujanje, razločevanje, samostojnost ...) čustveni razvoj ustavil še pred dokončnim dozorevanjem, jih je treba vnašati v psihoterapevtsko obravnavno. Hkrati s tem potekata prepoznavanje in analiza odporov in obramb (nezavedni sistem zaščite) ter prenašanje občutkov med osebami v "tukaj in zdaj". Terapevt jih ugotavlja ob pomoči pojasnjevanja in soočanja ter jih interpretira, s čimer jih pomaga prepoznati in čustveno predelati.

Sklepni del procesa je namenjen poslavljanju in zaključevanju odnosa (slovo, separacija).


Razvojno analitična psihoterapija
Kako pomaga

Pacient skupaj z razvojno analitičnim psihoterapevtom predeluje ter poskuša razumeti, sprejeti in prerasti otroške občutke in prikrajšanost, ki ga ženejo v iskanje človeka, ki mu bo ponujal tisto, česar mu niso dajali starši.

V strokovnem jeziku temu zorenju pravimo graditev zrelejših obrambnih oziroma prilagoditvenih mehanizmov ter izpeljava procesa separacije in individuacije – graditev osebnostne samostojnosti.

Pri tem gre za popravljanje "škode" (razvojni primanjkljaji), ki je nastala zaradi razvojno neustreznih okoliščin oziroma/in hudih ali ponavljajočih se travmatičnih izkušenj, zato tovrstno psihoterapijo uporabljamo tudi za rekonstrukcijo osebnosti pri zdravljenje osebnostnih motenj.

Prvi rezultate (omilitev simptomov) je mogoče pričakovati šele po nekaj mesecih dela, prve pomembnejše osebnostne (strukturne) spremembe pa šele po dveh ali več letih terapije, vendar pa so te spremembe navadno trajne.

Ključni dejavnik tega zorenja je odnos, ki ga vzpostavita empatičen terapevt in pacient. Pravimo mu korektivni odnos, saj je namenjen zmanjševanju "poškodb" v osebnosti ali zavrtosti naših potreb, ki so nastale v odnosu s pomembnimi odraslim iz našega otroštva.

Ta odnos pacientu prinaša izkušnjo sprejetosti ter občutek zanesljivosti, stalnosti, razumljenosti, varnosti in spoštovanja. To omogočajo terapevtovi odzivi; ti so konsistentni, zato jih je mogoče predvideti, terapevt se ne jezi in ne kaznuje, ter pomaga razumeti motive in posledice. Ta izkušnja prinaša nov, konstruktiven vzorec odnosa, ki ga pacient sčasoma ponotranji ter z njim nadomesti stare in manj ustrezne. Ta vzorec postane nova matrica za odnose v vsakdanjem življenju – s partnerji, s prijatelji, z otroci, s sodelavci ...

 

Trajanje

Vnaprej se je treba zavedati, da gre za večleten proces, ki je zahteven in naporen. Zanj je potrebno veliko motivacije in vztrajnosti, veliko časa in truda.

Tako kot mora otrok odrasti sam, starši pa ga lahko pri tem le spodbujajo, usmerjajo in poskrbijo za ustrezne čustvene okoliščine, mora tudi "preraščanje" otroških vzorcev v psihoterapevtskem procesu opraviti človek sam, terapevt pa ta proces zgolj usmerja ter ponuja ustrezne okoliščine in spodbude.

Hitrih rezultatov ne gre pričakovati, saj tudi v otroštvu rast in zorenje zahtevata čas. Obenem velja, da je za izbris ene same slabe izkušnje potrebnih veliko dobrih izkušenj, tudi do deset.
Ni se dovolj le spomniti, kaj se je dogajalo, temveč je to potrebno tudi čustveno predelovati, dokler se boleči občutki en umirijo. Po tem pa je potrebno tako predelano izkušnjo umestiti in od tam naprej, kjer nas je ta izkušnja zavrla v čustvenem in osebnostnem zorenju, "prehoditi", nadomestiti nedokončano zorenje.

Razvojno analitična psihoterapija
Osebnostna rast


Zaradi usmerjenosti v spodbujanje osebnostnega zorenja je razvojno analitična psihoterapija ustrezna izbira tudi v primeru, da želimo z osebnostno rastjo predvsem nadaljevati. 

Ker ni usmerjena predvsem v raziskovanje patologij v osebnosti, skuša poiskati zdrave temelje človekove duševnosti in na osnovi teh spodbuditi nadaljnjo konstruktivno osebnostno rast.

Zatorazvojno analitična psihoterapija ni primerna le za osebe, ki se srečujejo s psihičnimi težavami,, temveč tudi za vse, katerih glavni cilji so samospoznavanje, osebnostno zorenje in osebnostna rast.


Naročite se na PSIHOTERAPIJO

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis