Kaj je samopodoba?

 
Kaj je:
 

Kaj je samopodoba?

 

Osebnost je tisto kar smo, samopodoba pa je naša predstava o tem, kaj mislimo, da smo. Z drugimi besedami:  samopodoba je posameznikovo doživljanje samega sebe. Je množica odnosov, ki jih posameznik, zavedno ali nezavedno, vzpostavlja do samega sebe.
        

Samopodoba (samopojmovanje, identiteta) je sklop zaznav, misli in predstav o sebi, o tem kdo in kaj smo. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, svojih sposobnostih, lastnostih, o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih …

 

 

 

 

Samopodoba se sicer nanaša na osebnost, saj pomeni človekovo zrcaljenje osebnosti (telesnih, vedenjskih in duševnih vidikov). Prav zato, ker samopodoba predstavlja subjektivno zaznavo osebnosti, izključuje osebnost kot objektivni pojav, ne velja pa obratno, saj osebnost zajema tudi samopodobo.

 

 

Samozaupanje se oblikuje tako, da otrok ponotranji (realno) zaupanje in vzpodbude, ki mu jih izkazujejo starši ter izkušnje iz lastne, samostojne aktivnosti.

 

Samospoštovanje otrok gradi iz spoštovanja, ki mu ga izkazujejo pomembni odrasli,  ter  s poistovetenjem z vzgledi, kako si spoštovanje odrasli (npr. starši) izkazujejo med seboj.


 

Samovrednotenje in samospoštovanje

 

Rodimo se z enkratno kombinacijo lastnosti, talentov in sposobnosti ter zmožnostjo, da jih razvijemo in se oblikujemo v avtonomno in samozavestno osebo.

Zgodnje otroške izkušnje vzpodbujajo ali pa zavrejo ta razvoj Lahko ga celo izkrivijo do te mere, da nikdar ne postanemo tisto, kar bi lahko bili, temveč se neprestano prilagajamo zahtevam okolja in sliki o nas samih, ki nam je bila vsiljena

Z drugimi besedami: samopodobe ne oblikujemo le v skladu za lastnimi potenciali, lastnostmi ter izkušnjami, temveč se vidimo tudi skozi oči drugih, torej je slika o nas v veliki meri  taka, kakršno so nam vcepili pomembni odrasli našem otroštvu, saj so bili ti naše prvo "ogledalo".

 

Od tega, kateri del prevladuje – samopodoba na podlagi realnih lastnosti ali na podlagi slike in pričakovanj drugih, pa je odvisno naše samovrednotenje in samospoštovanje

Samozaupanje je neposredno povezano s samopodobo in z razkorakom med tem, kakšni realno smo, kako se vidimo in kakšne bi se želeli (morali) videti.

 

Samospoštovanje, ocena sebe, samovrednotenje, nam pove, koliko smo zadovoljni s seboj, ali se ocenjujemo pozitivno ali negativno, koliko se sprejemamo, takšni kot smo. Pomeni prepoznati in spoštovati lastno vrednost, kar je nujen pogoj za polno in zadovoljno življenje.

Posameznikovo samovrednotenje je odvisno od dveh primerjav: notranjega (naši uspehi v primerjavi z našimi ambicijami in zunanjega (naši uspehi v prmerjavi z uspehi drugih).

Večinoma ravnamo skladno s svojim samozaupanjem, npr. če zaupamo vase, si postavimo višje cilje, če se ne cenimo dovolj, pa so naši cilji nižji.

 

Nihče se ni rodil z nizkim samozaupanjem in samospoštovanjem!

Zdrava samopodoba

Oseba z ustrezno (zdravo) samopodobo realno zaznava svojo osebnost, svoje sposobnosti in potrebe. Skrbi zase, sama sebe spoštuje in ne dovoli, da bi jo drugi razvrednotili ali kratili zadovoljevanje njenih potreb, ter ne zanemarja svojih sposobnosti.

Zdrava samopodoba je pozitivna, vendar tak človek ni domišljav ali nečimrn. Človek s pozitivno samopodobo ceni svoje osebnostne lastnosti, telesne, temperamentne in značajske ter svoje sposobnosti.Večinoma ravnamo skladno s svojo samopodobo, npr. če zaupamo vase, si postavimo višje cilje, če se ne cenimo dovolj, pa so naši cilji nižji.

Človek s pozitivno samopodobo:

 

• si postavlja visoke, a dosegljive cilje in je v življenju uspešnejši:
• se bolj konstruktivno spoprijema s problemi in težavami;
• laže razvija in ohranja zdrave in vzajemno zadovoljive medosebne odnose ter j e bolj pripravljen sodelovati;
• je bolj avtonomen (neodvisen), saj ne potrebuje nenehnega odobravanja drugih;
• je pogumnejši in bolj radoveden pri sprejemanju novih izkušenj in izzivov.

Šolska (akademska) samopodoba
 
Šolska (akademska) samopodoba se začne oblikovati, klo otrok vstopi v šolo in pomeni zaznavo lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje ter zanimanja za šolske predmete.
Gre za prepričanja o tem, koliko je nekdo zmožen biti uspešen (menim da sem sposoben dobiti dobre ocene) in za zaznavanje lastnega uspeha (zadovoljen sem z svojim šolskim delom) ter akademsko samozaupanje.

Šolska samopodoba se še naprej deli na samopodobo pri jezikih, pri naravoslovju, pri tehniki, zgodovini …

Pri odraslih je akademska samopodoba vključena v samopodobo o sposobnostih in počutju: to je doživljanje in vrednotenje lastne inteligentnosti, posebnih talentov in zmožnosti za delo ter zaznava psihičnega in telesnega zdravja.

Ta pa se povezuje še s samopodobo o dosežkih: o kulturni izobraženosti, o dosežkih na delovnem mestu, o materialni lastnini, o osebni kontroli.

Pomemben segment tega dela samopodobe pri odraslih je poklicna samopodoba. Zajema zaupanje v lastne sposobnosti in zadovoljstvo s svojimi delov nimi rezultati.
Neakademska samopodba
 

 

Telesna samopodoba so predstave in pojmovanja, ki jih ima posameznik glede svojega telesa. Deli se na dva dela: telesne sposobnosti in zunanji videz. Zajema predstave o svojem videzu, privlačnosti, telesni kondiciji, oblačenju ter primerjave lastnega videza z drugimi in prepričanja o tem, kako ga vidijo drugi.

 

 

Medosebna ali socialna samopodoba obsega zaznave, prepričanja in presoje o odnosih z vrstniki in drugimi pomembnimi bližjimi osebami: starši, sorojenci, partnerjem, sodelavci. To so zaznave o lastnih spodobnostih sklepanja prijateljstev, o lastni priljubjenosti in o kakovosti odnosov z bljižnimi. Del samopodobe pa se nanaša na oddaljene druge: kakšen vpljiv imam na širšo skupnost, doživljanje in presoja lastnega odnosa do zakonov in družbenih moralnih norm.

 

 

Čustvena samopodoba pa so zaznave in prepričanja o izražanju in obvladovanju čustev, npr. o samem sebi kot ne/mirnem, ne/sproščenem in čustveno ne/uravnovešenem, o tem, ali sem pretežno dobro ali slabo razpoložen, ali se močno vznemirim ali pa dobro obvladujem svoja čustva.

 

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis