Psihotična motnja


Opredelitev in simptomi
 
Psihoza v najširšem smislu pomeni izgubo stika z resničnostjo. Pri shizofreniji do izgube stika z resničnostjo pride zaradi nepovezanosti med posameznimi deli duševnosti (fragmentacija).

Ena od najtežjih značilnosti psihoze je, da bolnik ne verjame, da je bolan. Občutki, misli, glasovi, vse se mu zdi stvarno, vse se mu “v resnici dogaja”. Zato težko verjame tistim, ki mu govorijo, da gre za bolezen. Temu pojavu pravimo nekritičnost do bolezni.
Obstaja več vrst psihoz:

• shizofrenija

• paranoja

• psihoze zaradi uživanja škodljivih snovi (npr. alkohola, marihuane)

• psihoze po poškodbi glave

• psihoza v okviru demence
Simptome psihotičnih motenj delimo na:

Pozitivne:

Oboleli je pahnjen v psihotični svet halucinacij in blodenj. Prepričan je, da ga drugi preganjajo, mu sledijo, ga opazujejo, da mu želijo škodovati, da ga življenjsko ogrožajo ... Strahove vidi vsepovsod. Pri bolniku lahko opazimo nenavadnosti v govoru in pisanju, njegove misli so nejasne, nepovezane in neorganizirane, težko jih razberemo in razumemo.
Negativne:

Bolnik je zaprt vase, umaknjen, povsem brez volje, pobud ali motivacije, socialno izoliran. Izgubi zanimanje za dogajanje okrog sebe. Čustvuje neustrezno ali plitvo. Upad socialnega vedenja obsega tudi zanemarjanje skrbi zase; bolnik je neumit, nepočesan, oblečen v zamazana in neustrezna oblačila.
Kognitivne (spoznavne):

Bolnik ima predvsem motnje delovnega spomina, njegova sposobnost koncentracije je zmanjšana, težje se uči.
Afektivne (čustvene):

Čustvena izraznost je zmanjšana ali neustrezna. Bolnikovo čustvovanje je togo in pogosto neprimerno glede na situacijo. Odraža se z nespremenjeno obrazno mimiko, s slabim očesnim stikom in z upočasnjenim govorom. Lahko se smeje ob neustreznih situacijah ali hihita brez razloga. Izrazita je lahko tudi depresivnost.

Vzrok

 

Dokončnega odgovora na vprašanje, kaj je vzrok za psihotične motnje, ne poznamo. Najverjetneje gre za preplet več notranjih in zunanjih dejavnikov. Dejavniki, ki naredijo osebo dovzetnejšo za nastanek psihoze, so dednost, poškodbe možganov pred in ob rojstvu ter okužbe v zgodnjem obdobju življenja.

Dejavniki, ki lahko sprožijo nastanek psihoze, so stres, obremenitve, ki jih prinese življenje, neprijetni dogodki v okolju, izgube (smrt v družini, razpad zveze, izguba delovnega mesta) in jemanje prepovedanih drog.

Psihološke teorije psihotičnih motenj govorijo o tem, da je med poglavitnimi razlogi za nastanek psihoze motnja v doživljanju "sebe" kot omejenega od okolja, da so torej meje med "jazom" in okolico bolj ali manj nekonsistentne.

Z razlogi za nastanek takšnih stanj se ukvarja več teorij, med katerimi sta v ospredju dve. Prva predvideva, da je razlog za nastanek psihoze zgodnji duševni konflikt ter posledična regresija ego in superego funkcij. Druga je t. i. šola ego deficita, ki razlog za nastanek psihoze vidi v deficitu osebnosti (ega), ki ni sposobna vzpostaviti ali zadržati ponotranjenih objektnih odnosov (odnosov s pomembnimi osebami), posledica tega pa so motnje v doživljanju samopodobe in odnosa z osebami.

Pri psihozah so meje jaza lomljive ali jih sploh ni. Prihaja do fragmentacij, zlivanja nerazmejenih predstav o sebi oziroma o drugih, do projekcij in introjekcij. Klinično se ta problematika kaže pri enem od glavnih simptomov shizofrenije, ko bolnik ni zmožen razlikovati med lastnimi in vsiljenimi mislimi, oziroma te postanejo misli glasovi.

 

Dejavniki tveganja

 

Bolezen se pojavlja pri obeh spolih, pri vseh rasnih in etničnih skupinah ter neodvisno od socialnega statusa. Navadno se začne že pri mladih v obdobju odraščanja. Pri moških je vrh obolevanja med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Razlogi za poznejše obolevanje žensk niso povsem znani. Prvi pojav bolezni po 40. letu je redek.

Psihoza ni dedna bolezen, vendar se v nekaterih družinah pojavlja pogosteje. Možnost, da se bo pojavila, je večja, če jo ima eden od staršev (ali oba), nikakor pa to ne pomeni, da bodo zboleli tudi potomci.

 

 Diagnoza in zdravljenje

 

Velja, da ima psihotično motnjo od 1 do 2 odstotka vseh ljudi.

Psihoze so kronično stanje, ki zahtevajo dolgotrajno, največkrat vseživljenjsko zdravljenje, tudi če simptomi izzvenijo. Zdravljenje z zdravili, s psihosocialnimi terapijami in s psihoterapijo lahko pomaga upravljati stanje.

 



Test PSIHOTIČNA MOTNJA

Copyright © IRCV. Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis