Anoreksija

Anoreksija je motnja prehranjevanja, ki se kaže kot obsedenost s svojo težo in z zaužito hrano. Anorektiki skušajo obdržati težo, ki je daleč pod normalno za njihovo starost in višino.

Da bi preprečili pridobivanje telesne teže ali še naprej izgublja težo, lahko stradajo ali se pretirano vadijo.

.Anoreksija je nezdrav poskus obvladovanja čustvene težave. Anorektik pogosto enači vitkost z lastno vrednostjo. Čustveni in vedenjski simptomi, povezane z anoreksijo, vključujejo:

zavračanje hrane

zanikanje lakote

prekomerna telesna vadba

odsotnost čustev

socialni umik

razdražljivost

ukvarjanje s hrano

zmanjšano zanimanje za spolnost

depresivno razpoloženje

možna uporaba zeliščnih izdelkov ali dietnih proizvodov

Pogosto slišimo, da je vzrok za anoreksijo (in bulimijo( moda, vendar ta k pojavu te motnje prispeva le v manjši meri. V bistvu pomeni telo (in telesna teža) le področje, na katerem se ta motnja izraža. V njenem ozadju se skriva potreba po nadzoru nad lastnim življenjem.

Če je otrok odraščal v odnosih, kjer ne more odločati o sebi, o svojih potrebah in željah oziroma so mu bile te pogosto vsiljevane s strani odraslih (mi vemo, kaj je zate dobro!), s tem starši pogosto prestopajo, rušijo otrokove meje. Vsiljevanje, prestopanje mej je na primer že pretirano hranjenje dojenčka, ki je pogosto oblika pomirjanja jokajočega otroka.

Ljudje, ki zbolijo za anoreksijo, so imeli najpogosteje kot dojenčki preveliko težo, kar kaže na to, da je mama namesto otroka določala, koliko je otrok lačen.

Zaradi nenehnega občutka, da ne more ustrezno braniti svojih meja, da ne more uveljavljati svojih realnih potreb, mlad človek vzpostavi nadzor nad edinim področjem, ki je pretežno nedostopno drugim – lastnim telesom.

Pravimo, da meje povsem zapre – začne odklanjati hrano. Signal o potrebi ( lakota) se poveže z neugodjem in ga je treba zatreti ( signalov iz želodca ne sme prepoznati kot lakoto, ker bi zavohala hrano…).

Občutek, da je nenehno »polnjen« s tem, kar mu vsiljujejo drugi, se odraža skozi moteno zaznavanje lastne telesne podobe.

Tak mlad človek se v resnici vidi kot predebelega (»prepolnega«), zato odklanja tisto, ker je pod njegovim nadzorom – hrano.

Pretiran nadzor nad mejami se torej odraža tam, kjer je družbeno sprejemljivo, kot modna »vitkost«.

V bistvu pa odklanja pretirano nadzorovanje in skrb odraslih, prav tako pa odklanja sebe in/ali tudi svojo spolno vlogo (presuho telo nima sekundarnih spolnih znakov).

• Anoreksija je pogostejša pri dekletih in ženskah.

• Pogostejša je med najstniki. Kljub temu pa se lahko pojavlja pri ljudeh vseh starosti, čeprav je redka pri starejših od 40 let.

• Prenaša se iz generacije v generacijo in med sorojenci.

• Odziv okolja na spremembo teže (diete) lahko podpre motnjo.
.
• Sprememba šole, doma ali delovnega mesta, izguba pomembne osebe (ločitev, smrt) ahko prinese čustvene stiske in poveča tveganje za anoreksijo.

• Športniki, igralci in televizijske osebnosti, plesalce in modeli imajo večje tveganje za anoreksijo. Trenerji in starši lahko nenamerno povečajo tveganje, ki ga predlaga, da se mladi športniki, baletke… izgubijo težo.

• V medijih vidimo vrsto suhih modelov in igralcev. Ni pa jasno, če mediji zgolj ne odražajo družbenih vrednot ali jih podpirajo. V vsakem primeru lahko te slike enačijo vitkost z uspešnostjo in priljubljenostjo in s tem posredno obljubljajo boljšo samopodobo.

Anoreksija je motnja, ki zajame okoli 1 % oseb v celotni populaciji.

Če doživljate katero koli od teh težav, ali če mislite, da imate lahko motnje prehranjevanja, poiščite pomoč! Posledice nezdravljene anoreksije so lahko tudi smrt.

Zdravljenje je predvsem psihoterapevtsko, simptome lahko pomagajo omiliti zdravila. V akutni fazi je pogosto potrebna hospotalizacija, usmerjena na stabilizacijo in pridobivanje telesne teže.

Naročite se na
PSIHOTERAPIJO